Odšel je Dušan Modic (1927-2022), častni član in zadnji ustanovni član DMFA Slovenije
14. februarja 2022 je v 95. letu starosti za vedno zaspal Dušan Modic, profesor matematike in fizike iz Novega mesta, častni član DMFA Slovenije in verjetno zadnji še živeči ustanovni član društva. V četrtek, 10.3. ob 20h, mu bo posvečeno predavanje na seminarju za zgodovino matematičnih znanosti (zoom povezava), vabljeni.
Rojen je bil leta 1927 v Loznici v Srbiji, kjer je svojo prvo službo profesorja kemije dobil njegov oče Stanislav Modic, diplomant prve generacije Univerze v Ljubljani. Kasnejša otroška leta je Dušan Modic preživel v Mariboru, med drugo svetovno vojno pa je bil z družino izseljen v Srbijo, kjer je v Požarevcu opravil več letnikov gimnazije in se že takrat navdušil za matematiko in fiziko. Po koncu vojne je z odliko maturiral na gimnaziji v Celju. Študij je začel v Zagrebu in nadaljeval v Ljubljani, kjer je še med študijem začel poučevati na takratni XII. gimnaziji v Šentvidu in nato na učiteljišču v Celju. Od leta 1952 je poučeval v Novem mestu, kjer si je ustvaril družino; študij je sicer zaključil leta 1956. Zaradi pomanjkanja učiteljev matematike je pogosto poučeval na več šolah hkrati: na učiteljišču, gimnaziji, srednji zdravstveni in srednji ekonomski šoli, na različnih tečajih za učitelje in izobraževanju ob delu. Na novomeški gimnaziji je bil vrsto let tudi pomočnik ravnatelja in v. d. ravnatelja. Številni dijaki in dijakinje ga imajo v izjemno lepem spominu - nekdanji dijaki 4. b razreda, ki mu je bil razrednik, se še vedno redno srečujejo in so o njem spregovorili tudi ob slovesu.
Ob velikem številu ur poučevanja fizike in matematike je opravili izjemno delo tudi pri načrtovanju in opremljanju fizikalnih laboratorijev, za katere je sam izdeloval tudi eksperimentalne pripomočke. Posebej impresiven je bil njegov fizikalni model delovanja srca in krvnega obtoka s pomočjo dvojne tlačne črpalke, ki ga je leta 1982 predstavljal učiteljem v Ljubljani, Celju in Kopru. Poleg matematičnih aktivnosti v Klubu za nadarjene dijake je bil v lokalnem okolju ljubiteljsko aktiven še na številnih drugih področjih. Na novomeškem učiteljišču je 10 let vodil amatersko lutkovno gledališče, v katerem je skupaj z dijaki soustvaril okoli 200 predstav, v novoletnem času pa je pogosto nastopal kot Dedek mraz.
Na ustanovnem občnem zboru Društva matematikov in fizikov LR Slovenije leta 1949 je bil prisoten kot študent. Po njegovih besedah je bila fizikalna predavalnica na Kongresnem trgu polna, razprava v zvezi z društvenimi pravili pa burna. Kasneje je v Društvu prevzemal številne zadolžitve. Leta 1966 je postal zastopnik za področje Novega mesta, od leta 1970 do 1973 pa je vodil pedagoško sekcijo društva, ki je organizirala številne aktivnosti v zvezi s kvaliteto pouka in posodabljanjem učnih načrtov v osnovnih šolah in gimnazijah. Kot organizator Občnega zbora v Šmarjeških toplicah 1971 je uredil prvi društveni bilten, katerega tradicija se je obdržala do danes. Leta 1973 je za eno leto postal predsednik, nato pa od 1974 do 1980 podpredsednik društva. V tem času se je javno zavzemal za možnost nadaljnjega izobraževanja in poklicnega napredovanja učiteljev, ohranitev zadostnega števila ur, namenjenih matematiki in fiziki, odpravo kadrovske podhranjenosti in dosledno spoštovanje strokovne zasedbe delovnih mest. Njegovi tedanji predlogi o napredovanjih učiteljev v nazive so bili 20 let kasneje vendarle realizirani v samostojni Sloveniji. Za dolgoletni doprinos k delovanju DMFA Slovenije ga je društvo leta 1994 imenovalo tudi za svojega častnega člana.
Tudi po svoji upokojitvi konec 1980-tih let je ostal zelo aktiven na strokovnem področju. Redno se je udeleževal občnih zborov društva in seminarjev za učitelje matematike, na katerih je še vedno predstavljal tudi strokovne prispevke, denimo o sestavljanju programov za žepni računalnik (1995), o metodični razvrstitvi trikotniških konstrukcij (1999), o sferni in ravninski geometriji (2001), o aditivnih funkcijah in Gaussovih logaritmih (2003). Na Občnem zboru v Moravskih toplicah (1999) je predstavil delo avtorja matematičnih in fizikalnih učbenikov Karla Kunca in sodeloval pri postavitvi obeležja na njegovi rojstni hiši v Novem mestu. Pri starosti 80 let se je spoprijel tudi z računalniškimi orodji in svoje dolgoletno delo na področju geometrijskih konstrukcij zbral v knjigi Trikotniki, konstrukcije, algebrske rešitve (2009), ki jo je ob pomoči sodelavke opremil tudi z interaktivnimi ilustracijami v programu RiŠ. Uporabo računalnika je pri 85 letih v živo prikazal tudi na Občnem zboru na Bledu (2013) in doživel iskren aplavz prisotnih.
Še v zadnjih letih njegovega življenja smo ga lahko člani DMFA redno srečevali na naših občnih zborih in drugih aktivnostih. V letu 2019 se je tako kot častni gost udeležil prireditve Bistroumi, sprejema pri predsedniku RS ob podelitvi državnega odlikovanja društvu in Občnega zbora ob 70-letnici društva na Bledu. Morda sem osebno nekoliko pristranski kot njegov nečak (moja mati Silva je Dušanova sestra), a tudi mnogi drugi stanovski kolegi in znanci so mi zaupali, da zelo spoštujejo njegovo življenjsko pot in vztrajnost v pedagoškem poklicu. Verjamem, da ga bomo člani še dolgo ohranili v lepem spominu.
Boštjan Kuzman
