Uspešne poletne priprave na astronomsko olimpijado

Med 17. in 28. avgustom je na turistični kmetiji Francinovi v Avberju na Krasu potekal zadnji sklop priprav slovenske ekipe na letošnja mednarodna tekmovanja iz astronomije in astrofizike v letu 2026. Letošnje priprave so bile še posebej zanimive, saj se je desetim slovenskim dijakom v Avberju pridružila še petčlanska olimpijska ekipa iz Saudove Arabije, s katero tudi sicer že vrsto let sodelujemo.

Na pripravah so sodelovali mentorice in mentorji Urška Andrenšek, Žan Arsov, Peter Andolšek, Urban Razpotnik, Ajda Erjavec, Martin Kerin, Aleš Rus, Aljaž Erman, Nika Videnšek Podgorelec in Vid Kavčič.

Olimpijska ekipa, ki jo sestavljajo Niko Habinc, Primož Markovič, Blaž Gašperlin, Andraž Čadež in Maja Rihtaršič, se bo med 4. in 6. septembrom v Zagrebu udeležila Srednjeevropske olimpijade iz astronomijie in astrofizike, konec septembra pa jih čaka še pot v Vietnam na Mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike. 

Nekaj vtisov o pripravah sta v spodnjem zapisu zbrala udeleženca priprav Eva Lapoša in Niko Habinc.

Na pripravah smo se seznanili z vrsto novih vsebin, načinov razmišljanja in dobrih praks, pa tudi z metodami spopadanja s stresom v zahtevnih tekmovalnih situacijah. Pouk je potekal v angleščini. Nastanitev na turistični kmetiji Francinovi nam je nudila izvrstno kuliso za odmik iz mestnega vrveža ter poglabljanje znanja in prijateljstev pod širnim in v veliki meri svetlobno neonesnaženim kraškim nebom. Vsak dan so nam predavali drugi mentorji oziroma mentorice, ki so z različnimi načini podajanja snovi dijakom ponudili pogosto pogrešano raznovrstnost pri pouku naravoslovih ved ter vpogled v delo predavatelja, v katerem se bodo – če sodimo po vrhunskem medgeneracijskem sodelovanju, ki je zaznamovalo priprave – čez nekaj let morda znašli tudi sami.

Kljub njihovi zanimivosti pa bi bilo skoraj krivično spregovoriti le o predavanjih, saj so priprave marsikomu v spominu ostale prav zaradi družabnih aktivnostih in astronomskih opazovanj. Četudi nam je bilo vreme tokrat vse prej kot naklonjeno, smo se na pripravah z njim nadvsem učinkovito spopadli. Nujno je omeniti edinstveno priložnost dela v planetariju in reševanja opazovalnih nalog na podlagi projekcije na zaslonu. Teh dveh aktivnosti dijaki med februarskimi pripravami nismo imeli, kot tudi ne obilice časa za druženje z vrstniki. O preživljanju slednjega je več napisala Eva Lapoša.

Ko se bom v prihodnje spominjala letošnjih poletnih priprav v Avberju, mi bo v glavi najprej odzvanjala modra misel enega od udeležencev: “Ne gre za cilj, niti za pot – gre za ljudi, s katerimi jo prehodiš.” In res, čudovitih 12 dni niso zaznamovala le zanimiva predavanja in nočna opazovanja neba, ampak predvsem pristna nova prijateljstva, številne prostočasne dejavnosti in kakovostno preživet čas v dobri družbi. Kljub temu da smo se slovenski udeleženci med sabo poznali že od februarskih priprav, smo prvi dan začeli z zabavnimi dinamičnimi spoznavnimi igrami, ker so se nam tokrat v Avberju pridružili dijaki iz Saudove Arabije. Ko se zdaj spominjam tistega prvega popoldneva, ko smo si s težavo skušali zapomniti vsa imena, se mi zdi neverjetno, da smo začeli kot popolni tujci in priprave končali kot dobri prijatelji.

Veliko večerov smo skupaj preživeli ob igranju družabnih iger. Še posebej smo se zabavali ob Avalonu, pri katerem smo se pogosto zapletli v dolge strastne debate in ustvarjali prave teorije zarot v svetu “modrih in rdečih”. Čas smo si pogosto krajšali tudi z igro Sofa, pri kateri smo s prekrižanimi prsti poskušali na kavč spraviti čim več članov svoje ekipe. Smeha in dobre volje tako nikoli ni manjkalo.

Letos je prav posebno leto, saj so tovrstne astronomske priprave že deseto leto potekale na turistični kmetiji Francinovi, kar zagotovo ni naključje. Hitro mi je bilo popolnoma jasno, zakaj se vsi tako radi vračajo tja. Zaradi topline in prijaznosti je vsak obrok dišal po domačem. Tekom priprav smo se dvakrat tudi sami preizkusili v kuhinji, ko smo pripravili tiramisu in spekli orehovo potico. Obe sladici sta bili deležni številnih pohval, zato smo bili s končnim rezultatom še toliko bolj zadovoljni. Peka orehove potice je potekala v sklopu kulturnega večera, ki smo ga priredili v soboto. Nekaj dni prej smo se razdelili v pet skupin, pri katerih je bil en udeleženec iz Saudove Arabije in dva iz Slovenije. Vsaka skupina je dobila eno temo in nato skušala na čim bolj zanimiv način predstaviti kulturne razlike med državama v zvezi s hrano, ljudskimi zgodbami, poezijo, običaji in jezikom. Nalog smo se lotili na različne načine, nekateri s predstavitvami s slikovnim gradivom in videoposnetki, drugi s praktičnimi prikazi, kot sta bila priprava potice in arabske kave s kardamomom. Savdijcem je bila potica zelo všeč, kar nas je zelo razveselilo. Mi pa smo uživali tudi ob njihovih domačih svežih datljih in si zajtrk včasih popestrili z datljevim sirupom. Večer je bil tako več kot uspešno izpeljan in nam je vsem ostal v lepem spominu.

Po zahtevnih predavanjih smo se pogosto sprostili tudi ob igranju kitare in petju na verandi. Večinoma smo prepevali angleške pesmi, ki smo jih vsi poznali, seveda pa smo Savdijcem predstavili tudi nekaj slovenskih. Zadnji večer smo priredili karaoke in tako poskrbeli za prijeten zaključek priprav v sproščenem vzdušju.

Poletne astronomske priprave so bile zelo pestra in z vseh vidikov bogata izkušnja. Domov se tako nismo vrnili le z zvezki polnimi zapiskov in rešenih nalog, temveč s čudovitimi spomini in občutkom, da smo bili del nečesa res posebnega.

Eva Lapoša in Niko Habinc