Vabilo k ogledu predavanj ob letošnjem 74. Občnem zboru DMFA Slovenije
Toplo vabljeni, da si (morda ponovno) ogledate predavanja ob letošnjem 74. Občnem zboru DMFA Slovenije.
Predavateljema prof. dr. Samu Kralju, prof. dr. Bojanu Moharju in predavateljici Barbari Japelj Pavešić se toplo zahvaljujemo za izjemno zanimiva predavanja!
Prof. dr. Samo Kralj: Tekoci kristali: poligon osnovne fizike
Povzetek:
Tekoci kristali (TK) združujejo številne izjemne lastnosti, kjer se najpogosteje izpostavljajo tekočinsko obnašanje, kristalni-tip urejenosti, opticna prozornost ter anizotropnost,»mehkoba« (slednje ponazarja sposobnost izjemne odzivnosit TK na relativno šibke motnje). . . Kombinacija teh lastnosti jim podarja številne konkurenčne prednosti glede na druge materiale. Posledično igrajo ključno vlogo v številnih »naravnih« (npr., so bistveni sestavni element bioloških membran) in tehnoloških aplikacijah (npr., tekoce-kristalni zasloni). Poleg tega njihova bogata raznovrstnost struktur omogoca manifestacijo prakticno vseh fizikalnih pojavov. Ker so številni »znanstveno vroči« pojavi v TK relativno enostavno sproženi, kontrolirani in opazovani, tekoče kristale pogosto izkoriščamo kot eksperimentalni in teoretični poligon osnovne fizike.
V predavanju izpostavljam fiziko topoloških defektov (TD), katerih obnašanje je zaradi topološkega izvora (ta je neodvisen od mikroskopske strukture sistema) prežeto z univerzalnostmi, ki so zanimive za vsa področja fizike, vključujoč fiziko delcev in kozmologijo. TD ustrezajo lokaliziranim stanjem v TK ureditvi in jih lahko matematično obravnavamo podobno kot »delce« in »antidelce«, ki nosijo »topološke« naboje. Poljudno bom prikazal rezultate naših raziskav, ki dajejo vpogled v fundamentalno delovanje narave.
Prof. dr. Samo Kralj deluje na Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru, Odsek za trdno snov in na Institutu Jožef Stefan, Ljubljana je prejemnik Zoisovega priznanja 2020 za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi in prejemnik plakete za leto 2021 za izjemne dosežke na področju visokega šolstva.
Prof. dr. Bojan Mohar: Prekrižna števila in Hillova domneva
Povzetek:
V predavanju bodo predstavljeni osnovni pojmi teorije prekrižnih števil grafov. Gre za geometrijsko-kombinatorični problem, kjer želimo narisati dani graf tako, da bo med povezavami cim manj presečišc. Angleški slikar Anthony Hill je pred vec kot 60 leti postavil domnevo, o tem, kakšno naj bi bilo minimalno število presecišc polnega grafa z n vozlišci. Domneva je še vedno odprta. Ogledali si bomo tudi zanimivo povezavo med Hillovo domnevo, Sylvestrovim problemom štirih tock in risbami grafov, ki jih dolocajo nakljucno izbrane tocke na sferi.
Prof. dr. Bojan Mohar deluje na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani in na Simon Fraser University, Burnaby, Kanada. Je prejemnik mednarodne nagrade John L. Synge (2018) in nedavno izvoljen med castne člane American Mathematical Society (2020) in v akademijo znanosti pri Royal Society of Canada (2020).
Barbara Japelj Pavešić: Slovensko matematicno in fizikalno izobraževanje v luci mednarodnih primerjav
Povzetek:
Slovenija že vec kot 30 let sodeluje v mednarodnih raziskavah matematicnega in naravoslovnega izobraževanja. Vsakih nekaj let, z vec desetimi drugimi državami hkrati, na primerljiv nacin, izmeri znanje ucencev in dijakov ter dejavnike ucenja in poucevanja matematike in naravoslovja, v okviru dveh velikih raziskovalnih projektov, OECD PISA in IEA TIMSS. V prispevku bomo pregledno prikazali pomembnejše novejše izsledke o slovenski šolski matematiki in fiziki, ki izhajajo iz teh študij. Opisali bomo narašcajoce trende v znanju ucencev in visoko znanje med gimnazijskimi dijaki. Pokazali bomo, kateri dejavniki pouka se povezujejo z visokim znanjem ter okolišcine, ki lahko razložijo velike razlike med znanjem razlicnih skupin. Opozorili bomo tudi na nekatere izzive slovenskega matematicnega in fizikalnega izobraževanja, ki jih odkrivamo v zbranih podatkih: prepoznavanje in ocenjevanje znanja, vpliv ucbenikov, redkejše dejavnosti pri pouku, ki bi vzpodbujale višje miselne procese, uporabo racunalniških tehnologij ter zaskrbljujoce vse vecje pomanjkanje motivacije za ucenje matematike in fizike med ucenci in dijaki. Na koncu bomo predstavili še dostop do virov in možnosti za samostojne študije zbranih podatkov, ki so vsi javno dostopni.
Barbara Japelj Pavešić deluje na Pedagoškem inštitut v Ljubljani, med drugim kot kot Nacionalna koordinatorka Mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in naravoslovja, TIMSS, in Mednarodne raziskave o poučevanju in učenju, TALIS 2018
